ŽivljenjepisJurče Vreže se je rodil kot sedmi od osmih otrok. Po petem razredu osnovne šole v Šmarjah in končanem učiteljišču v Mariboru se je leta 1926 zaposlil v Šoštanju, kjer je kot učitelj na osnovni šoli deloval do leta 1940. V tem obdobju je postal osrednji akter lokalnega kulturnega življenja. Deloval je kot zborovodja, režiral gledališke igre (npr. Hlapec Jernej, Domen) ter organiziral Slovenske večere. Med vojno in po njej je služboval v drugih krajih, od leta 1947 do upokojitve 1968 pa je delal kot glasbeni pedagog v Celju, kjer je bil do leta 1979 tudi glavni organizacijski tajnik Mladinskega pevskega festivala. Leta 1961 je postal pedagoški svetnik.
DeloV Šoštanju je Vreže leta 1928
ustanovil zbor Zvonček, katerega so sestavljali učenci osnovne in meščanske
šole in ki je poleg Trboveljskega slavčka postal eden najboljših slovenskih
mladinskih zborov. Vodil je tudi odrasle zbore: Delavski pevski zbor Ivan
Cankar (1933–1935), Vzajemnost (1936–1938), Solidarnost (1939–1941) ter
Šoštanjski oktet. Vreže je leta 1936 z Maksom Pirnikom, Emilom Ulago, Jožetom
Zornom in drugimi ustanovil Društvo pevovodij mladinskih zborov, s sedežem
najprej v Slovenskih Konjicah, nato v Mariboru, in mu tudi predsedoval. Namen
društva je bil širjenje mladinskega zborovodstva po šolah, gojenje sodobne glasbe
s socialno tematiko, promocija pevske kulture, prirejanje zborovskih revij,
strokovno izpopolnjevanje zborov ter izdajanje mladinske zborovske literature.
Društvo je prirejalo revije in mini festivale, načrtovalo je tudi večji
festival v Mariboru, a je načrte prekrižala vojna.Vreže je takoj po vojni nadaljeval
z organizacijo mladinskega zborovstva. Zavedajoč se, da pesem povezuje in
združuje, so pevovodje decembra 1945 na pevovodskem tečaju sklenili nadaljevati
s pred vojno začetim ustanavljanjem mladinskih zborov. Leta 1946 je na pobudo
in v organizaciji Jurčeta Vrežeta potekal prvi zborovodski seminar, ki je
postal temelj kasnejših seminarjev MPF in Zveze kulturnih organizacij
Slovenije. Junija 1946 je Vreže v Celju organiziral okrožni festival »Praznik
mladinske pesmi« z 85 mladinskimi zbori in 3000 mladimi pevci ter 12 let
kasneje še podoben okrajni festival. Omenjena dogodka sta retroaktivno postala
prvi oz. drugi MPF, ki je kasneje prerasel republiške in državne meje ter imel
pomemben vpliv na rast in razvoj mladinskega zborovskega petja.
Poleg mladinskih je Vreže vodil
tudi več odraslih pevskih zborov, med drugim za Egonom Kunejem deset let
Celjsko pevsko društvo (1946–1956), kasneje preimenovano v KUD France Prešeren,
ki se je uvrščalo med najboljše zbore v državi. Ves čas je Vreže udejanjal
svojo vizijo ustanavljanja zborov po šolah, organiziral je zborovske revije in
zborovodske seminarje, spodbujal skladatelje k ustvarjanju novih skladb, zbiral
in urejal je mladinsko zborovsko literaturo. Bil je tudi predsednik glasbene
komisije za mladinske zbore pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Tudi
kasneje ni miroval, saj je tvorno vplival na vsebino in obliko MPF. Od leta
1972 je v Celju vodil tudi celjsko Koncertno poslovalnico.
Nagrade in priznanjaPo njegovi smrti je organizacijski odbor MPF leta 1989 sklenil počastiti njegov spomin z ustanovitvijo po njem poimenovane nagrade za najboljšo mladinsko zborovsko skladbo, vendar do uresničitve tedaj ni prišlo. Tedanja namera je bila udejanjena šele na 37. MPF leta 2026 – Vrežetova nagrada se odslej podeljuje najboljšemu zboru tekmovanja.
Viri in literatura
Spletne povezavehttps://www.muzej-nz-ce.si/dogodek/celje-poje-3/
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/mednarodni-mladinski-pevski-festival-celje/
Galerija
Datoteke