Po poreklu iz plemiške družine, po materi Annemarie Czerny je bil v sorodstvu z družino slikarja Riharda Jakopiča, ki je bil poročen z njegovo teto Anno. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo in nadaljeval študij violine na državnem konzervatoriju. Še ne polnoleten je bil tik pred koncem 2. svetovne vojne mobiliziran v orkester domobranske vojske. Takoj po vojni je z veliko sreče preživel taborišče na Teharjah, nato pa v različnih zaporih odsedel sedem let. Po prihodu iz zapora se je poročil in zaposlil v velenjskem rudniku kot rudar. Sodelavci so ga opozorili, da vodstvo rudnika išče nekoga, ki bi prevzel organizacijo glasbenega življenja. Po sporazumu z direktorjem rudnika Nestlom Žgankom je prevzel nalogo in jo opravljal do leta 1959, ko se je iz osebnih razlogov preselil v Zagorje. Septembra 1987 je umrl zaradi nenadne odpovedi srca.

V petdesetih letih 20. stoletja predstavlja osrednjo glasbeno osebnost v Velenju. Njegovo delo je bilo glede na situacijo pionirske narave: na skromnih organizacijskih, prostorskih itd. temeljih zasnovati organizacijsko strukturo bodočega glasbenega življenja v Velenju. Med ključne projekte je sodila organizacija glasbenega pouka oziroma vzpostavitev glasbene šole. Po ponovni ustanovitvi DPD Svobod leta 1952 je bila velenjska šola najprej sekcija s preteklostjo bogatejše šoštanjske (sedež občine je bil do 1963 Šoštanj), pozneje velenjske Svobode. Na šoli je ob ravnateljevanju učil violino in nauk o glasbi. Vodil je več pevskih zborov, nekaj časa tudi rudarsko godbo. Pri pripravi glasbeno-gledaliških del je skrbel za glasbeni del produkcije (Pri treh mladenkah, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). V njegov čas sodijo tako koncerti, na katerih je ob klavirski spremljavi nastopal sam, javni nastopi učencev in učiteljev glasbene šole kot obiski koncertov profesionalnih koncertantov v Celju. V Velenjskem rudarju je objavil več člankov o glasbenem dogajanju v mestu, namenjenih predvsem informiranju in vzgoji publike, a tudi ljubiteljskim instrumentalistom in vokalistom. Po selitvi v Zagorje je tam postal ključna osebnost v razvoju glasbene kulture v svojem času: ravnatelj in učitelj glasbene šole ter zelo uspešen zborovodja. Z mladinskim zborom Vesna je obiskal skoraj vse evropske države. Bil je pobudnik in organizator revije otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, ki je z leti prerasla v mednarodno srečanje.

• Gallusova plaketa za prizadevno in uspešno delo

https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/gallusova_plaketa_seznam.htm