OŠ je obiskoval v Šoštanju, poklicno (urarsko) pa v Celju. Po izobrazbi je strojni delovodja. Zaposlen je bil najprej v podjetju EMO Celje, v letih 1960−1998 pa kot finomehanik merilnih naprav v Termoelektrarni Šoštanj; danes je upokojenec. Od leta 2003 do 2018 je skrbel za delovanje stare mestne ure na Glavnem trgu v Šoštanju.

V planinski organizaciji je aktiven že od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je kot mladi planinec sodeloval pri gradnji Andrejevega doma na Slemenu, kasneje pa je opravljal številne društvene funkcije, dolga leta je bil član upravnega odbora, načelnik mladinskega odseka, načelnik markacijskega odseka, vodja pohodniške sekcije upokojencev in praporščak, dva mandata (1984 – 1991) pa je bil tudi predsednik društva. Poleg tega je kar petinpetdeset let (1959 – 2015) prostovoljno opravljal delo planinskega vodnika ter na ta način gore ter rekreacijo v naravi približal mnogim generacijam šoštanjskih ljubiteljev narave -  nazadnje je vodil vsakomesečne izlete skupine starejših planincev z imenom Polžeki. Planinske poti so največji športni objekt v naravi in Vinko Pejovnik je kot markacist več kot 30 let vzorno skrbel za urejenost planinskih poti v okolici Šoštanja. Kot neutruden prostovoljni delavec je bil vedno pripravljen pomagati mlajšim generacijam in deliti z njimi svoje bogato planinsko znanje in izkušnje.

Nagrade in priznanja

• bronasti (1994), srebrni (2004) in zlati častni znak (2014) Planinske zveze Slovenije
• Knafelčevo priznanje Planinske zveze Slovenije
• Plaketa Občine Šoštanj (2003)
• Svečano listino – najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije (2019)
• Priznanje Športne zveze Šoštanj za življenjsko delo na področju planinstva (2024)
• Častni član Planinskega društva Šoštanj (2024)

Viri in literatura:

• Arhiv PD Šoštanj

• Arhiv PD Šoštanj