27. 12. 1941 so Nemci kot talca ustrelili Ivana Pirečnika st., avgusta leta 1942 pa so njegovo ženo Pavlo, sina Ivana in hčerko Marijo odpeljali v zbirni center v Celje. Marijo je iz zbirnega centra k sebi vzela prijateljska nemška družina in je pri njej na Dunaju preživela vojno.Pavlo so iz Celja poslali v Auschwitz, Ivana pa najprej v zbirni center Frohleiten pri Gradcu in nato v center Mainburg v južni Nemčiji. Posvojila sta ga nemška zakonca Josefine in Gustav Sirsch in mu dala ime Dieter. Tako je postal eden od tisočev otrok, ki so se znašli v nacističnem programu Lebensborn.

Pavla Pirečnik je preživela taborišče in po vojni sta s hčerko Marijo preko Rdečega križa leta 1950 v Nemčiji uspeli najti Ivana, vendar nemško sodišče ni ugodilio zahtevi po vrnitvi  sina materi Pavli. Tudi apelacijsko sodišče ameriške visoke komisije v Franfurtu je zahtevo najprej zavrnilo, po pritožbi odvetnika dr. Jožeta Goričarja, pa septembra 1952 na drugi obravnavi zahtevi le ugodilo. 2. oktobra 1952 se je Ivan z materjo končno vrnil v Slovenijo, kjer so mu v več mestih priredili veličastne sprejeme.

Ivan Pirečnik je med sodnimi procesi postal svetovno najbolj znan "ukradeni otrok", o njem so poročali vsi največji svetovni mediji. Leta 1954 je bil po njegovi zgodbi posnet angleški igrani film The divided heart (Razdvojeno srce), ki je bil nominiran za 6 nagrad  Britanske filmske akademije, prejel je nagradi za najboljšo  angleško in najboljšo tujo igralko, ter nagrado OZN, v ZDA pa je bil leta 1955 med petimi najboljšimi tujimi filmi. Dečka Ivana/Dietra je igral Michel Ray. Ivanova zgodba je delno opisana tudi v knjigi Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma.

Ivan je v domovini končal poklicno kovinarsko šolo, vse življenje je bil zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, živel je z materjo in družino sestre Marije, svoja krušna straša pa je v Nemčiji prvič obiskal spet  šestnajst let po odhodu iz Nemčije.  

http://www.knjiznica-velenje.si/4866