Bil je lastnik Velenjskega gradu. V njegovo posest je prišel po smrti zadnjega moškega pripadnika družine Lichtenberških leta 1541, po poroki z Veroniko Lichtenberško. Posedoval ga je do svoje smrti leta 1553, ko je grad nasledil njegov sin Baltazar. Za razliko od svojega očeta je bil slednji vnet pristaš nove, luteranske vere, ter velja za ustanovitelja prve osnovne šole v Velenju.

Njegov epitaf krasi vzhodno stran cerkve v Starem Velenju, kamor je bil prenesen iz škalske cerkve.

• Tone Ravnikar, Grad Velenje: skice usode stavbe in njenih prebivalcev, Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Muzej, 2002, str. 31–37.