1947 je dokončal višjo ekonomsko šolo v Beogradu. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v NOB in bil zaprt v več italijanskih fašističnih taboriščih. Po letu 1945 je kot nosilec pomembnih funkcij deloval v raznih organih države, gospodarstvu in združenjih.

Med septembrom 1973 in marcem 1974 je bil predsednik odbora za prisilno upravo TEŠ. Svoje delo je nastopil zaradi težav z delovanjem termoelektrarne in energetske krize. Odbor je v tem času pripravil izhodišča za združitev TEŠ in RLV v REK Velenje.

• nosilec partizanske spomenice 1941
• red bratstva in enotnosti II. stopnje
• red dela II. stopnje
• red zaslug za ljudstvo II. stopnje

• Nenad Bjeloš, »Odlikovani Slovenci 1944–1950«, v: Vojnozgodovinski zbornik, št. 8, Logatec : Vojni muzej, 2002, str. 98.
• Franček Bohanec, »Bole, Anton«, v: Enciklopedija Jugoslavije (izdaja v slov. jeziku). 2. knjiga, Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1985, str. 73.
• Svetko Kobal, »Bole, Anton«, v: Enciklopedija Slovenije. 1. knjiga, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987, str. 315.
• »Pretresi v dolini«, v: Naš čas, l. 8, št. 26 (21. 9. 1973), str. 2.
• »Ukinjena prisilna uprava«, v: Naš čas, l. 9, št. 9 (8. 3. 1974), str. 6.
• »Bole, Anton«, v: Osebnosti : Veliki slovenski biografski leksikon. 1. knjiga: od A do L, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008, str. 85.
• Emil Šterbenk, Mojca Ževart, Termoelektrarna Šoštanj : 50 let luči za Slovenijo, Šoštanj : Erico : Termoelektrarna, 2006, str. 73, 154.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton­_Bole