Zaradi prve svetovne vojne ni mogel študirati za duhovnika, zato se je zaposlil kot logar in bil povišan v lovskega čuvaja na Plešivčnikovem posestvu v Razborju pod Uršljo goro. Okrog leta 1930 je šel službovat na posestvo na Dolenjsko, kjer se je zaljubil v sosedovo hčerko Anico. Ker je Aničin oče sovražil Valentina, ga je hotel ustreliti, vendar je po nesreči zadel njo in je umrla.
Po tem dogodku je od l. 1930 do 1935 bival na razvalinah gradu Wiederdriss nad Šmiklavžem. Od tam se je preselil v Hudo luknjo, kjer je napisal Puščavnikove verze, nato pa v Grusko jamo na Kozjanskem. Pred jamami je pridigal in bral svoje pesmi. V Gruski jami je zbolel in umrl v bolnišnici Brežice.