Je eden prvih in najuspešnejših obrtnikov na območju občine Šmartno ob Paki. Star komaj sedemnajst let se je leta leta 1945 zaposlil v Tovarni usnja Šoštanj. Po očetovi smrti je kot najstarejši sin postal gospodar domačije, njegovo poklicno in življenjsko pot je zaznamovalo prekrivanje stričeve hiše. Obrtnik je postal v petdesetih letih, konec šestdesetih je postavil proizvodno halo za zidake in betonske cevi. Ob cesti proti Velenju je pozneje zgradil še halo za proizvodnjo betonske kritine. Bil je nepogrešljiv podpornik gasilcev, kulturnikov in dejavnosti drugih društev in organizacij.