Po bogoslovju v Mariboru in posvetitvi 6. 7. 1930 je bil kaplan in župnijski upravitelj v podeželskih župnijah. Že med študijem je deloval v marksističnem krožku. Bil je krščanski socialist in zaradi sodelovanja s komunisti več mesecev v zaporu (1932 in 1934). Kot župnijski upravitelj v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah se je 1942 vključil v Osvobodilno fronto. Gestapo ga je decembra 1942 odgnal v mariborske zapore, a ga je po zaslišanju  izpustil. Junija 1944 se je s 15 fanti iz svoje župnije priključil Šercerjevi brigadi. Postal je verski referent pri štabu 4. operativne cone, 1945 pa član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Leta 1949 je sodeloval pri ustanovitvi Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov (od 1970 Slovensko duhovniško društvo), bil član sodišča slovenske narodne časti (senat v Celju) in vodil socialno skrbstvo v Celju. Od upokojitve leta 1966 pa do leta 1982 je bil župnijski upravitelj v Zavodnjah.