Rodil se je leta 1927 v Podkraju pri Velenju v rudarsko-kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Velenju, nato pa do začetka vojne končal še tri razrede klasične vzporednice na celjski gimnaziji. Nemška okupacija mu je prekinila šolanje. Nekaj časa je delal na domačem posestvu, nato se je vključil v osvobodilno gibanje, v katerem je sodeloval kot mladinski aktivist v takratnih okrajih OF Šentilj pri Velenju, Lovrenc na Pohorju, Slovenj Gradec in Šoštanj. Vmes je bil nekaj časa borec Tomšičeve brigade. Po vojni je šolanje nadaljeval in leta 1947 maturiral na gimnaziji v Celju. Jeseni istega leta se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je 1952 diplomiral iz zgodovine in geografije, 1974 pa na isti fakulteti doktoriral iz zgodovine.

Po diplomi se je najprej zaposlil kot srednješolski profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. V tistem obdobju je bil zunanji svetovalec za zgodovino pri Zavodu za šolstvo. Čeprav se je po štirih letih podal med muzealce, je ostal tesno povezan s pedagoškim delom. Njegova poklicna pot mu je narekovala, da se je začel ukvarjati z novejšo zgodovino, ko je leta 1958 postal ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Začel se je ukvarjati z zgodovino 1. svetovne vojne, obdobja stare Jugoslavije in zlasti obdobja druge svetovne vojne.  

Bil je nepogrešljiv sodelavec številnih enciklopedij, v katerih je strnil misli in članke o tako ali drugače povezanih dogodkih iz druge svetovne vojne.

Vse od leta 1958 do leta 1992 je bil ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve, ki mu tudi zaradi Ževartove pronicljive miselnosti nikoli ni bilo treba menjati imena. Ob muzejskem delu je skupaj s sodelavci postavil preko 200 razstav. 

Bil je tudi poslanec kulturnoprosvetnega zbora Skupščine Jugoslavije in član republiškega in zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV. Od njegove ustanovitve leta 1994 do marca 2004 je bil predsednik Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva Velenje. Opravljal je pomembne funkcije v številnih strokovnih organizacijah, komisijah in združenjih (med drugim je bil član sveta za znanost Republike Slovenije, član republiškega komiteja za šolstvo, član komisije za zgodovino pri Glavnem odboru ZZB NOV Slovenije itd.), večkrat pa je bil tudi imenovan v upravne odbore oziroma svete raznih kulturnih institucij (Pokrajinski muzej Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Arhiv Slovenije). Leta 1960 je bil imenovan tudi za zunanjega sodelavca Zavoda za spomeniško varstvo Maribor.

• Od vstaje do zmage, 1966
• Monografija Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, 1977
• Poslovilna pisma žrtev za svobodo (1965, 1969, 1978)
• Štirinajsta na Šajerskem, 1981
• Lackov odred I, II., Maribor 1988
• Izbrana dela, Styriaca, Velenje, 2005

Bil je profesor dislociranega oddelka ljubljanske Višje pedagoške šole v Mariboru, nato Pedagoške akademije in nazadnje Pedagoške fakultete v Mariboru.

• medalja za hrabrost za udeležbo v NOB
• Prešernova nagrada Okrajnega ljudskega odbora Maribor
• zlata plaketa glavnega odbora ZZB NOV Slovenije
• red zaslug za narod
• red dela z zlatim vencem
• Valvasorjeva nagrada
• 1974: Kajuhova nagrada MO Velenje
• nagrada sklada Borisa Kidriča
• nagrada 4. julij
• nagrada vstaje slovenskega naroda
• zlati grb mesta Maribor
• častni meščan občine Velenje (20. 9. 2003)
• častni znak svobode Republike Slovenije