Star komaj petnajst let se je znašel v Zagrebu pri enem od takrat najboljših fotografskih mojstrov. Tako ga je fotografija pritegnila in omrežila za vse življenje. V letih pred 2. sv. vojno in po njej je bil edini fotograf v Zgornji Savinjski dolini, zato se je zahvaljujoč njegovemu fotografskemu aparatu na fotografijah ohranil marsikateri takratni pomemben dogodek v teh krajih. Pajk je bil tudi prvi fotograf nekdanje Jugoslavije, ki je izdeloval barvne fotografije, saj je med drugo svetovno vojno študiral barvno fotografijo na svetovno znani višji fotografski šoli na Dunaju. Po preselitvi v Velenje leta 1952 je s fotografskim aparatom spremljal tudi razvoj tega kraja in tako ustvaril enkraten dokumentarni fotografski opus. Čeprav se je v glavnem proslavil z barvno, pa je ostajala Pajkova velika ljubezen črno-bela fotografija in igra svetlobe in sence.