OŠ je obiskovala v domači vasi, kmetijsko in gospodinjsko šolo pa na Mali Loki, kjer je bila članica društva Mlada kmečka gospodinja, ki je izdajalo glasilo Sončni žar (urednica in prve lit. objave). Od leta 1939 je živela v Šentilju pri Velenju. Je žena znanega šentiljskega drevesničarja, sadjarja in pisatelja Antona Jelena.

Zgodnje pesmi je objavljala v Slovencu, Našem domu in Kmečki ženi.  1937 je v samozaložbi objavila pesniški prvenec Spev tihe doline (ponatis 1987). Sledile so časopisne in revijalne objave v Verskem listu, Družini, Pisani njivi, Kmečkem glasu, Novi mladiki idr. Je avtorica radijske igre Mamica, spet si naša (1938) in soavtorica Misijonske knjižice (1938) ter knjige Slava Baragu (1940). V samozaložbi je objavila tri pesniške zbirke (skupaj s prvo zbirko iz 1937 −  gre za pesniško tetralogijo, zv. I–IV): Vzdih cvetne dobrave (1968), Vrisk jasne planine (1969) in Mir sinje višave (1970). 1991 je pri Kmečkem glasu obj. zbirko črtic Naših njiv nihče več ne orje. Nekaj njenih pesmi je uglasbil M. Tomc. 1993 je bila v Velenju pregledna razstava Sadjarsko in literarno delo Antona Jelena in Marije Jelen-Brenčič.

• 1969: priznanje časopisa Kmečki glas za večletno sodelovanje s poezijo in prozo

• Ivo Stropnik: Izbrane slovstvene biografije, Šaleški razgledi 11, 1994
• Sonja Malovrh: "MOJA JE PESEM!"; Ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000), Vrhniški razgledi 21, 2021