Rodila se je v kraju Louny blizu Prage. Študirala na poslovni šoli v Pragi. Leta 1938 se je poročila s kiparjem Františkom Foitom in leto kasneje se jima je rodila hči Regina. 1947 sta se František in Irena Foit z avtomobilom Tatra odpravila na raziskovalno pot po Afriki. 1950 so v mestu Leopoldville (današnja Kinšasa, Demokratična republika Kongo) Ireno Foit na tržnici napadli domačini, saj so ju zaradi antropoloških doprsnih kipov Františka Foita v njunem avtomobilu označili za ljudožerca. Zaradi češkoslovaške komunistične usmerjenosti sta jima bila odvzeta potna lista. Leta 1952 sta dobila dovoljenje za bivanje v takratni Tanganjiki, današnji Tanzaniji. 1960 sta se naselila v Nairobiju v Keniji, kjer je František Foit delal kot kipar, kasneje pa tudi učil na univerzi Kennyata; Irena je vodila studio Elite.

Leta 1968 je jugoslovanski veleposlanik v Keniji Ivo Pelicon zakonca Foit predstavil direktorju etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Borisu Kuharju. Boris Kuhar je začel urejati potrebne dokumente za vrnitev Františka in Irene Foit v Evropo. V Jugoslavijo sta prišla leta 1971. V Velenju so jima priskrbeli stanovanje, država pa se je obvezala izplačevati pokojnino. Zakonca Foit sta odstopila svojo etnografsko zbirko Velenju.

Irena Foit je po prometni nesreči in smrti moža leta 1971 ostala v Velenju. Leta 2000 se je preselila nazaj na Češko in umrla leta 2005. Po vrnitvi na Češko je napisala knjigo spominov na njuno pot.

• FOIT, František Vladimír; FOITOVÁ, Irena. Z Telče do Afriky a nikdy zpět : vzpomínky na druhou africkou cestu.

• 1981: nagrada Karla Destovnika Kajuha, Občina Velenje