Po koncu 1. svetovne vojne in demobilizaciji se je vpisal na študij elektrostrojništva v Pragi, kjer je leta 1925 tudi diplomiral. Prvo zaposlitev je našel na velenjskem premogovniku, kjer je 1928 postal vodja manjše termoelektrarne, ki je obratovala za potrebe premogovnika do 1931. Od začetka je bil vključen v priprave za gradnjo nove elektrarne TE Velenje in je 1929 postal tudi njen prvi vodja. Ob začetku 2. svetovne vojne je bil kot zavedni Slovenec odstavljen s položaja in z družino izseljen v Srbijo. Po vojni se je najprej zaposlil v senjskem premogovniku, nato pa so ga premestili na zvezno ministrstvo za rudarstvo v Beograd. Zaradi zdravstvenih težav se je 1947 vrnil v Velenje, kjer je naslednje leto tudi umrl.