Po povratku družine iz Črne gore je mladostna leta preživel v Trbovljah. Po končani srednji elektro tehniški šoli v Ljubljani se je vpisal na visoko tehniško šolo v Brnu, študij pa zaključil kot inženir elektrotehnike v Pragi leta 1940. Med vojno je bil kot vojni ujetnik interniran v Avstrijo, tam pa so ga Nemci vključili v projekt izgradnje slovenskih dravskih elektrarn. Po vojni se je zaposlil v EM Hidromontaža, ki je nadaljevala izgradnjo hidroelektrarn na Dravi, in postal direktor podjetja do 1951. Do 1954, ko je postal direktor TE Šoštanj v izgradnji, je sodeloval še pri izgradnji vrste slovenskih hidroelektrarn. Po končani izgradnji prvih dveh faz TE Šoštanj je bil imenovan za direktorja poslovnega združenja EKK v izgradnji, kar je ostal vse do ukinitve projekta  1966. 1968 je bil ponovno imenovan za direktorja TEŠ, 1973 pa je odšel na Dunaj kot zastopnik podjetja Babcock, kjer je ostal vse do svoje smrti.