Po maturi v Ljubljani se je leta 1938 vpisal na študij montanistike, ki ga je moral prekiniti zaradi začetka 2. svetovne vojne. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je priključil 1941, že naslednje leto pa so ga italijanski okupatorji internirali. Vojna leta je preživel v različnih italijanskih in nemških taboriščih. Po vojni se je zaposlil v rudniku kaolina Črna, kjer je ob delu tudi končal študij montanistike. Med leti 1948−1959 je delal v premogovnikih Zabukovica, Velenje, Laško in Kreka. 1959 je ponovno prišel v Velenje in se zaposlil kot ravnatelj Rudarskega šolskega centra. Med leti 1962−1965 je bil župan občine Šoštanj, ki se je 1963 preimenovala v občino Velenje. 1966 je postal direktor velenjskega premogovnika za dve mandatni dobi. Po letu 1974 je opravljal različne funkcije na premogovniku, kjer se 1978 tudi upokojil.