Osnovno šolo je končal v Trbovljah, kamor se je njegova družina priselila zaradi fašističnega nasilja na Primorskem. Leta 1924 se je zaposlil pri trboveljskem premogovniku in dosegel poklic kopača. Njegovo nadaljnje šolanje za jamskega nadzornika v Celju je prekinila 2. svetovna vojna. 1944 se je vključil v enote NOV, šolanje pa zaključil 1946 v Ljubljani. Zaposlil se je na generalni direkciji za premog v Beogradu, od koder so ga 1950 poslali v Velenje, kjer je prevzel dolžnost direktorja premogovnika. Po le sedmih mesecih so ga premestili v združeni rudnik barita Pleše-Sitarjevec, nato pa se je preselil v Brežice, kjer se je kot direktor obrtno-servisnega podjetja tudi upokojil.