Po maturi leta 1938 se je vpisal na študij montanistike v Ljubljani, a ga je moral prekiniti zaradi začetka 2. svetovne vojne. V narodnoosvobilni boj se je vključil takoj po okupaciji. 1942 je bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je vključil v enote NOV, kjer je napredoval do pomočnika politkomisarja IX. korpusa. Ob koncu vojne je bil komisar tržaškega in kasneje vipavskega vojnega območja. Po vojni je nadaljeval študij montanistike v Ostravi, kjer je 1947 tudi diplomiral. Po povratku v domovino je opravljal vodstvene funkcije v rudniškem bazenu Majdanpek – Bor, ki se je nato združil v enotno podjetje, katerega direktor je bil v letih 1961−1965. V letih 1965−1974 je delal na gospodarski zbornici Jugoslavije, kjer je bil tudi vodja predstavništva za Belgijo in Luksemburg. Po povratku iz Belgije je bil imenovan za direktorja REK Velenje, to funkcijo pa opravljal do 1980. Do upokojitve je ostal v podjetju kot svetovalec.