Diplomiral leta1942 na beograjski medicinski fakulteti, postal 1951 specialist in 1958 primarij. Strokovno se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1943 se je pridružil NOB, kjer je organiziral in vodil partizanske bolnišnice na Pohorju (partizansko bolnišnico Jesen, Paučkove bolnišnice). Po osvoboditvi je bil upravnik bolnišnice za pljučne bolezni v Topolšici, od 1948 ravnatelj bolnišnice za pljučne bolezni v Novem Celju, v letih 1959−1977 ravnatelj celjske bolnišnice, nato strokovni pomočnik direktorja ter 1979−1980 svetovalec v Zdravstvenem centru Celje. Bil je med glavnimi organizatorji zdravstvene službe v Sloveniji, posebej se je angažiral pri izgradnji celjske bolnišnice. Napisal je več člankov o partizanski saniteti in nekaj člankov o organizaciji zdravstvene službe.

• častni občan mesta Slovenj Gradec, leta 1981