Leta 1896 je začel obiskovati velenjsko ljudsko šolo, 1904 se je vpisal na gimnazijo v Celje in jo 1908 uspešno končal. Istega leta se je vpisal na učiteljišče v Ljubljani in ga uspešno zaključil 1912.
Prvo službeno mesto je bilo v Slovenj Gradcu, kamor je bil nameščen kot začasni učitelj do leta 1918. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran. Po poroki leta 1925 je dobil mesto stalnega učitelja na velenjski osnovni šoli. 1930 je ustanovil velenjsko podružnico Čebelarskega društva za Slovenijo in se s čebelarstvom ukvarjal vse do svoje smrti. 1934 je ustanovil šolsko knjižnico in v njej deloval do 1962, ko je večino knjig predal leta 1960 ustanovljeni Knjižnici Velenje. V letu 1940/41 je postal začasni šolski upravitelj. Med 2. svet. vojno se je zaposlil na progovnem nadzorstvu v Celju, 1944 pa na velenjski železniški postaji. Po končani vojni je zopet postal šolski upravitelj, a le do konca leta 1945, ko je na lastno željo razrešen s te funkcije. Konec 1950 je bil po 39 letih poučevanja upokojen, vendar je zaradi pomanjkanja učiteljev poučeval še vse do konca šolskega leta 1953/1954, na gimnaziji pa vse do leta 1956. Bil je prvi pobudnik in poverjenik Prešernove družbe.