Odrasel je v Zrenjaninu (Veliki Bečkerek), kjer je s 15 leti že igral z brati in očetom, pri 18 je postal vodja orkestra in odšel v Budimpešto po več znanja. Tu je sodeloval s številnimi znanimi madžarskimi in romskimi orkestri. Sledil je odhod na Slovaško skupaj z bratom klarinetistom. Tu je sodeloval z znanim orkestrom bratov Galbavi, za tem pa nastopal v Romuniji, dokler se zaradi bolezni in smrti staršev ni vrnil domov. Življenje ga je vodilo naprej v Zagreb, nato pa 1923 v Ljubljano, kjer je igral pri Krapežu v kavarni Zvezda na Kongresnem trgu, v tivolskem hotelu Bellevue, nato v blejskem hotelu Park in končno v Mariboru. Po ločitvi od žene, Slovenke iz Ljutomera, je za 12 let odšel v Beograd, 1939 pa v Sarajevo. Skupaj z  lastnico lokala Puktinovo je nabavljal hrano 'za lokal', v resnici pa z njo ilegalno oskrboval partizane, za kar je bil po osvoboditvi odlikovan in kot kulturnik sprejet v Osvobodilno fronto. Po letu 1945 je v Kikindi pomagal sestri s štirimi otroki in z njimi, potem ko so odrasli, v ansamblu potoval po Jugoslaviji. Leta 1962 je ansambel dobil angažma v novem hotelu Paka v Velenju, kjer se je ustalil skupaj z vsemi člani ansambla. Po smrti je svoje cimbale zapustil Velenju.