Med 1353 in 1365 je bil opat benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. 1365 je bil domnevno zaradi slabega upravljanja samostana odstavljen z mesta opata, s čimer pa se ni strinjal in je bil zato do leta 1369 v sporu z novim opatom Nikolajem. Spor je bil rešen tako, da je bil še istega leta v Celju sklican sodni zbor, ki je odločil, da se Ulriku pod posebnimi pogoji dosmrtno (oz. dokler ne najde boljše namestitve) podeli škalska župnija. Umrl je verjetno kot škalski župnik pred majem 1374.