Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Velenju in diplomiral leta 1979 na FF v Ljubljani, smer zgodovina in sociologija. Na oddelku za etnologijo FF je do leta 1979 še uspešno zaključil I. stopnjo etnologije, kasneje pa študij nadaljeval in 1995 magistriral z nalogo Trška in vaška družina v 19. stoletju ter 2004 doktoriral z disertacijo Institucionalni in konceptualni razvoj etnologije v slovenskih muzejih.
1979 se je zaposlil v Muzeju Velenje kot kustos in postal vodja muzeja do leta 2001, ko se je zaposlil kot asistent, od 2011 docent ter od 2016 do upokojitve 2022 izr. prof. za etnološko muzeologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani. Poleg področja etnološke muzeologije in sodobnih trendov v muzeologiji se znanstveno ukvarja še s področji študija materialne kulture in historične antropologije.
Je urednik ali sourednik več kot trideset različnih znanstvenih ali strokovnih zbornikov od katerih se jih 12 nanaša izključno na področje Šaleške doline, avtor skoraj 150 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, od katerih jih je prav tako več kot polovica s področja zgodovinopisja ali etnologije Šaleške doline. Od 1979 do 2001 je postavil več kot 30 različnih muzejskih razstav in prav toliko muzejskih instalacij. Od 1982 do 2000 je v muzeju Velenje sam ali s sodelavci zasnoval in vodil nekaj velikih muzejskih projektov: štiri velike stalne muzejske razstave: Zgodovina slovenskega premogovništva (1982), Rekonstrukcijo trgovine in gostilne (1992), muzejsko prezentacijo Kavčnikove domačije (1993) in Muzej premogovništva Slovenije (1999 in 2000), projekt prenove Muzeja Velenje (2000-2001). Drugod po Sloveniji je zasnoval in/ali vodil  projekt Hmeljarskega in pivovarskega muzeja Slovenije v Žalcu (2002 do 2007), v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je bil skupaj z Božidarjem Jezernikom in Jožetom Dežmanom leta 2009 soavtor razstave Slovensko meščanstvo: Od vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948), leta 2012 pa razstave Slovenke v dobi moderne. Od leta 2013 pa kot (so)avtor sodeluje pri nastajanju Ekomuzeja premogovnika Laško-Huda jama, od 2014 tudi pri snovanju Muzeja norosti Trate.
Predsednik Slovenskega muzejskega društva je bil v obdobju 1999 do 2002, njegov podpredsednik od 2002 do 2004, med 2003 in 2005 je bil urednik Zupaničeve knjižnice – knjižne zbirke Filozofske fakultete, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Od 2005 do 2008 je bil član komisije za podeljevanje najvišjega strokovnega naziva (svetnik) za področje muzejev, arhivov in varstva kulturne dediščine, od 2005 do 2008 in od leta 2016 dalje predsednik strokovnega sveta Slovenskega etnografskega muzeja, od 2008 – 2010 pa član istega sveta. Od leta 2003-2005 je bil urednik knjižne serije znanstvenih knjig Županičeva knjižnica (Znanstvena založba Filozofske fakultete) in nato član uredniškega odbora od leta 2006 dalje. Od 2009 je (so)urednik zbirke Kulturna dediščina - elektronske izdaje - Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF Univerze v Ljubljani terr od leta 2014 član mednarodnega uredniškega odbora znanstvene revije Muzeológia a kultúrne dedičstvo. (Bratislava: Filozofická fakulta Univerzity Komenského v Bratislave).

Najpomembnejša monografska dela:

• Hudales, Jože. Vodič po muzeju slovenskih premogovnikov. Titovo Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1982. 56 str., ilustr.
• Hudales, Jože, Kljajić, Damijan, Ravnikar, Tone. Šaleška dolina v XIX. in XX. stoletju : raziskovalna naloga. Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik - Muzej: Občinska raziskovalna skupnost, 1990. 257 f.
• Hudales, Jože. Od zibeli do groba, (Borec, 49, 553-554), (Zbirka Dom in misel). Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika; Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije, 1997. 206 str., [1] f. pril., ilustr.
• Hudales, Jože. Slovenski muzeji in etnologija : od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja, (Zbirka Zupaničeva knjižnica, št. 27). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008. 311 str., ilustr., tabele.
• Hudales, Jože. Bolnišnica Topolšica : 90 let. Topolšica: Bolnišnica, 2009. 176 str., ilustr.
•  Hudales, Jože. Slovenski muzeji in etnologija : od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja, (Zbirka Zupaničeva knjižnica, št. 27). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008. 311 str., ilustr., tabele.
• Hudales, Jože. Življenje v novem mestu : Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960, (Zbirka Razprave FF). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 188 str., ilustr. ISBN 978-961-237-734-2. [COBISS.SI-ID 278627328] 
• Hudales, Jože. Špancir po starem Velenju, (Zbirka Velenjana-dom in misel (spomini z velenjsko noto),2022. 369 str., ilustr. ISBN 978-961-6427-48-7. [COBISS.SI-ID 131333891] 

• 1993: nominacija za nagrado Evropski muzej leta za projekt Kavčnikova domačija
• 2000: Muzej premogovništva Slovenije, prva nagrada Fordove fundacije za varovanje kulturne in naravne dediščine za območje Srednje Evrope; nominacija za nagrado Evropski muzej leta 
• 2000: Valvazorjevo priznanje, najvišje slovensko muzejsko priznanje
• 2005: veliko priznanje filozofske fakultete
• 2022: nagrada za življenjsko delo filozofske fakultete

Ustni vir: Jože Hudales, Velenje

http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/zalescanski_portreti/nc13_02_04_2009_joze_hudales.pdf