Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Velenju in diplomiral leta 1979 na
FF v Ljubljani, smer zgodovina in sociologija. Na oddelku za etnologijo FF je
do leta 1979 še uspešno zaključil
I. stopnjo etnologije, kasneje pa študij nadaljeval in 1995 magistriral z nalogo Trška in
vaška družina v 19. stoletju ter 2004 doktoriral z disertacijo
Institucionalni in konceptualni razvoj etnologije v slovenskih muzejih.
1979 se je zaposlil v Muzeju Velenje kot kustos in postal vodja muzeja do leta
2001, ko se je zaposlil kot asistent,
od 2011 docent ter od 2016 do upokojitve 2022 izr. prof. za etnološko muzeologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo FF v Ljubljani. Poleg
področja etnološke muzeologije in sodobnih trendov v muzeologiji se znanstveno
ukvarja še s področji študija materialne kulture in historične antropologije.
Je urednik ali sourednik več kot
trideset različnih znanstvenih ali strokovnih zbornikov od
katerih se jih 12 nanaša izključno na področje Šaleške doline, avtor skoraj 150
znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, od katerih jih je prav tako več
kot polovica s področja zgodovinopisja ali etnologije Šaleške doline. Od 1979
do 2001 je postavil več kot 30 različnih
muzejskih razstav in prav toliko muzejskih instalacij. Od 1982 do 2000 je v muzeju
Velenje sam ali s sodelavci zasnoval in vodil nekaj velikih muzejskih
projektov: štiri velike stalne muzejske razstave: Zgodovina slovenskega
premogovništva (1982), Rekonstrukcijo trgovine in gostilne (1992),
muzejsko prezentacijo Kavčnikove domačije (1993) in Muzej
premogovništva Slovenije (1999 in 2000), projekt prenove Muzeja Velenje
(2000-2001). Drugod po Sloveniji je zasnoval in/ali vodil projekt Hmeljarskega in pivovarskega muzeja
Slovenije v Žalcu (2002 do 2007), v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v
Ljubljani je bil skupaj z Božidarjem Jezernikom in Jožetom Dežmanom leta 2009 soavtor razstave Slovensko meščanstvo: Od
vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948), leta 2012 pa razstave Slovenke
v dobi moderne. Od leta 2013 pa kot (so)avtor sodeluje pri
nastajanju Ekomuzeja premogovnika Laško-Huda jama, od 2014 tudi pri snovanju Muzeja norosti Trate.
Predsednik Slovenskega muzejskega društva je bil v obdobju 1999 do 2002, njegov
podpredsednik od 2002 do 2004, med 2003 in 2005 je bil urednik Zupaničeve
knjižnice – knjižne zbirke Filozofske fakultete, Oddelka za etnologijo in
kulturno antropologijo. Od 2005 do 2008 je bil član komisije za podeljevanje najvišjega
strokovnega naziva (svetnik) za področje muzejev, arhivov in varstva kulturne
dediščine, od 2005 do 2008 in od leta
2016 dalje predsednik
strokovnega sveta Slovenskega etnografskega muzeja, od 2008 – 2010 pa član istega sveta. Od
leta 2003-2005 je bil urednik knjižne serije znanstvenih knjig Županičeva knjižnica (Znanstvena založba Filozofske fakultete) in nato član uredniškega odbora od leta 2006 dalje. Od
2009 je (so)urednik zbirke Kulturna dediščina -
elektronske izdaje - Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF
Univerze v Ljubljani terr od leta 2014 član mednarodnega uredniškega odbora
znanstvene revije Muzeológia a kultúrne dedičstvo. (Bratislava:
Filozofická fakulta Univerzity Komenského v Bratislave).
Najpomembnejša monografska dela:
Ustni vir: Jože Hudales, Velenje