V Škalah je obiskoval OŠ, v Šoštanju meščansko šolo in v Ljubljani Rudarsko nadzorniško šolo. Leta 1936 se je zaposlil na velenjskem rudniku. 1941 je bil med delovnim časom aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče Mauthausen v Nemčiji, od koder se je 1942 vrnil in do 1944 nadaljeval delo na rudniku. Nato je odšel v partizane in dokončal tudi zaradi vojne prekinjeno šolanje na Rudarski nadzorniški šoli v Ljubljani. 1947 se je znova zaposlil na RLV, sprva kot jamomerec, nato kot nadzornik zunanjega obrata, personalni referent in od 1949 vse do upokojitve 1978 kot vodja oz. direktor Zunanjega obrata RLV.
Bil je soustanovitelj NK Rudar in njegov prvi predsednik (1948−1956). Sodeloval je v organizaciji takratne izgradnje novega rudarskega mesta Velenje (nogometni stadion, Sončni park, urejanje okolice novih naselij, regulacija reke Pake). V okviru Območnega združenja borcev in udeležencev NOV Velenje je vse od ustanovitve do leta 2001 vodil Komisijo za taboriščnike, politične zapornike in ukradene otroke. Bil je tudi iniciator in soustanovitelj Kina Velenje, v družabno življenje Velenja se je zapisal tudi kot ustanovitelj praznovanja Abrahamovcev.