Po končani vrtnarski šoli v Celju je šel k vojakom (dragonci) v dunajsko Novo mesto in moral po treh letih služenja na fronto v Galicijo, kjer je bil pri težkem topništvu. Po 1. svet. vojni se je zaposlil v RLV in sedem let rudaril. Hkrati je delal tudi v tovarni usnja v Šoštanju, nato ga je tovarnar Franc Woschnagg premestil v svojo vrtnarijo pri Marovški graščini (kasneje Sanatorij Ravne, sedaj dddelek Ravne JZ PB Vojnik). Tu je vrtnaril 30 let. Po upokojitvi je še nekaj let občasno delal v šoštanjski Kmetijski zadrugi. Leta 1985 je bil najstarejši občan občine Šoštanj.