Po osnovni šoli v Škalah se je izučil za trgovca. Kot samouk na violini je nastopal najprej skupaj z očetom Jurijem, ljudskim godcem na harmoniki. Po letu 1930 se je več zadrževal v Zabukovici, tam tudi služboval kot poslovodja rudarske zadruge, 1937 pa se je preselil v Jajce v BiH. Med prvim zasedanjem AVNOJ-a 1942 je bil v Bihaću, ob koncu vojne v Bjelovarju, od leta 1947 spet v Velenju. Upokojil se je kot uslužbenec Rudnika lignita Velenje leta 1968.
Bil je prvi tajnik delavskega prosvetnega društva Svoboda v domačem Pesju, ustanovljenega novembra 1924, ter član tamburaškega orkestra. 1933 je sodeloval pri praizvedbi operete Radovana Gobca Hmeljska princesa v Žalcu in Celju, 1934 je bil prvi kapelnik godbe na pihala v Libojah, kjer je skupaj s Petrom Šprajcem st. vodil tudi tamburaško skupino. Udeležil se je zleta Svobod v Celju 1935. Ob koncu 2. svetovne vojne je bil član pihalne godbe 30. divizije JA.
Po vrnitvi v Velenje se je angažiral v ljudski prosveti, v nastajajoči glasbeni šoli v okviru DPD Svoboda in do začetka šestdesetih v pihalni godbi RLV (igral je flavto, pozavno, helikon, bil je tudi inštruktor). V petdesetih letih je sodeloval tudi pri več gledaliških predstavah (Pri treh mladenkah, Planinska roža, Ta veseli dan ali Matiček se ženi ...). Ob tem je poučeval na glasbenih šolah v Velenju (do 1963 violino, flavto, kontrabas in predvsem harmoniko) ter v Šoštanju in Žalcu. Iz njegove šole je izšlo več v lažjih zvrsteh uveljavljenih (pol)poklicnih harmonikarjev (Jože Šalej, Dušan Kranjc, Janez Močilnik). Vodil je harmonikarski orekster (jugoslovanski festival harmonikarjev v Novem Sadu 1959, zlet Počitniške zveze v Kumrovcu 1962), tamburaški zbor ter mešani 'ljudski' orkester. V letih 1970−1976 sodeloval v ansamblu dr. Rajka Fenca in tako rekoč do smrti v glasbeni skupini Šaleške folklorne skupine Koleda. Poleg tega je poučeval na Kozjanskem (Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Bistrici ob Sotli). Zapustil je nekaj izvirnih skladb za harmoniko in manjše zasedbe ter večje število priredb.