Po prevratu leta 1918 je bil imenovan za starešino okrajnega sodišča v Šoštanju. Kot sin narodno zavednega celjskega odvetnika dr. Josipa Serneca je bil tudi Janko dejavno predan slovenski stvari.
V Šoštanju je 1918−1922 sodeloval pri telovadbi, gledaliških igrah in planinsekm delu. Na občnem zboru Šaleške podružnice SDP 1919 je bil izvoljen za načelnika in je društvo vodil do 1922. V Planinskem vestniku 1922 je objavil obsežen spis v nadaljevanjih Šaleška pokrajina. V svojih rokopisnih Spominih namenja precej pozornosti Šoštanju.

• rokopis Spomin je last dr. Brede Požar v Mariboru

http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:2929/VIEW