Cenjeni obrtni mojster, ki je izobrazil najmanj 20 mojstrov, se je po končani OŠ izučil za mizarja in opravil mojstrski izpit. Do leta 1937 je bil mizarski pomočnik, od 1937 do 1966 samostojni obrtnik.
V letih 1950−1960 je bil občinski odbornik občine Šoštanj in predsednik izpitne komisije za mizarstvo pri Obrtni šoli Šoštanj. Po vojni zaradi pomanjkanja materiala ni bilo furnirja, zato so izdelovali imitacijo (umetno pobarvan in polakiran smrekov les). Doma so kuhali lepilo iz živalskih kož.