V Velenju je obiskoval OŠ (OŠ MPT, konjušnico v Starem Velenju in OŠ Gustava Šiliha), obiskoval Gimnazijo Velenje in študiral pravo v Ljubljani. V letih 1974−1984 je bil zaposlen v Gorenju, sprva kot šef kabineta šefa splošnih služb, nato kot nadzornik inventur za Jugoslavijo, bil zadolžen tudi za kompenzacije v finančni službi in 1977 imenovan za vodjo prodaje Gorenjevih izdelkov za BIH in Črno goro. Zadnja štiri leta v Gorenju je delal kot vodja prodaje medicinske opreme. Gorenje je 1980 na njegovo pobudo postalo generalni pokrovitelj jugoslovanske smučarske reprezentance. 1985 je na Kardeljevem trgu v Velenju odprl Ski bar, v katerem je delal do 1994. Leto kasneje se je uradno upokojil, a ostal dejaven predvsem v marketingu.
Njegova športna pot v DI Velenje se je pričela leta 1971. Ukvarjal se je z vrsto športi, med katerimi so prevladovali smučanje, nogomet in plavanje. Skupaj je na raznih tekmovanjih osvojil 120 kolajn. Plavanje je treniral v letih 1973−1980. Je edini Velenjčan, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. 5. 1980 v častni straži in na pogrebu tedanjega predsednika Josipa Broza Tita.
Do 1980 je osvojil še 19 zlatih kolajn na državnih prvenstvih v plavanju, 24 srebrnih in nekaj bronastih. Hkrati je bil še dvakrat državni prvak v veleslalomu (ter 3-krat drugi in 2-krat tretji).