Končal je vojno akademijo, se leta 1859 udeležil vojne v Italiji, 1866 vojne s Prusijo, postal stotnik in se 1869 v vojni šoli na Dunaju izšolal za učitelja operativne generalštabne službe. 1873 je bil kot major premeščen v Trst, 1876 kot podpolkovnik poklican v generalni štab, 1880 napredoval za polkovnika in 1881 sodeloval pri novem mobilizacijskem načrtu ter takratnih vojnih reformah. V Krakovu si je 1884 kot generalni major in brigadir prizadeval za ustanovitev nemške šole za oficirske otroke. 1890 je bil podmaršal in divizionar v Olomucu in 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inšpektorja vseh vojnih šol. Uvedel je obvezno maturo in izvajal reforme v vojnih šolah. 1898 se je upokojil, živel v Gradcu, se ukvarjal z zgodovino in se nato 1909 preselil v Baden pri Dunaju.