OŠ je obiskoval v Sevnici, gimnazijo v Celju, 1953 pa diplomiral na gradbenem oddelku TVŠ. Izpopolnjeval se je na geotehniškem inštitutu v Stockholmu, Oslu, Köbenhavnu in Londonu ter 1959 doktoriral na FAGG v Ljubljani. Od 1953 je delal na FAGG, v letih 1971−1994 kot redni profesor, in hkrati vodil Laboratorij za mehaniko tal na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. V Sloveniji je bil priznan strokovnjak za mehaniko hribin in podzemna dela, izdelal je več študij za temeljenje objektov na slabo nosilnih tleh in sodeloval tudi pri reševanju tehničnih vprašanj v premogovnikih, tudi v Velenju. Zaslužen je za ustanovitev Slovenskega geotehničnega društva leta 1992 in njegovo mednarodno uveljavitev. 1977 je prejel Kidričevo nagrado.