doktor znanosti, jezikoslovec, pedagog, politik
Rojen: 26. 7. 1871, Velenje
Umrl: 27. 3. 1923, Maribor
ŽivljenjepisOŠ je končal v Velenju, gimnazijo pa leta 1893 v Celju. Od 1893 do 1897 je študiral klasično filologijo v Gradcu, kjer je 1903 doktoriral. Do 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Vmes je bil poklicni politik. Pred 1. sv. v. je ostal eden najvidnejših slovenskih politikov na Štajerskem. Bil je v klerikalni stranki, 1901 je postal njen zaupnik v Mariboru. 1907 je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Kmečke zveze. 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem državnem zboru, po smrti velenjskega župana Vinka Ježovnika je bil na nadomestnih volitvah 1910 in nato ponovno na rednih volitvah izvoljen v državni zbor na Dunaju. Kot politik in poslanec je odločno branil pravice Slovencev in se upiral ponemčevalnemu pritisku ter preganjanju zavednih Slovencev na Štajerskem v začetku 1. sv. v. Kot poslanec je bil aktiven v Jugoslovanskem klubu; bil je med člani, ki se niso strinjali s politiko Ivana Šušteršiča pri vodenju SLS in so zahtevali naslonitev na Čehe ter zedinjenje južnoslovanskih narodov. Potem, ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral izjavo, ki je znana kot majniška deklaracija (Verstovšek je med drugim predlagal odbor, ki je pripravil deklaracijo), je postal Verstovšek eden najvidnejših organizatorjev deklaracijskega gibanja, ki je bilo osnova za slovenske politične in vojaške akcije v prevratnih 1918 in 1919. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel Verstovšek 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Med drugim je sodeloval pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in 1. nov. 1918 imenoval majorja Rudolfa Maistra za generala. Tistega leta je Verstovšek postal poverjenik za uk in bogočastje v Narodni vladi SHS v Ljubljani. V tej funkciji je opravil veliko dela pri preurejanju šolstva. Pomagal je pri reorganitaciji šolstva v narodnem duhu ter bil zaslužen za ustanovitev novih šol, predvsem strokovnih. Med drugim ima zasluge za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Bil je dejaven tudi kot publicist, tako v svoji filololški stroki kot politični zgodovini, šolstvu in domoznanstvu.
DeloVerstovškova razprava o grški literaturi z naslovom Simonidovi jambi je izšla 1905 v letnem poročilu državne gimnazije Maribor. Pisal je tudi knjižne ocene, med drugim obsežno recenzijo Spominov šoštanjskega avtorja Josipa Vošnjaka (Ljubljanski zvon, 1906). Objavil je več političnozgodovinskih člankov. Neposredno po končanem študiju je pisal o narodnostnem boju Slovencev. Po njegovih predavanjih v mariborskem Zgodovinskem društvu v letu 1905 in 1906 je izšla knjižica z naslovom Celjski grofje in jugoslovansko ozemlje (1905), članka Maribor in Slovenstvo (1907), Dr. Matija Prelog (1907). Njegov govor v dunajskem parlamentu o sodnijskih razmerah na spodnjem Štajerskem je bil 1905 objavljen v knjižici z naslovom Hochenburgerjev sistem. Bibliografijo Verstovškovih domoznanskih člankov v rokopisu hranijo v UKM.
Nagrade in priznanja- Častni občan desetih slovenskih občin, med drugim mariborske in velenjske
Viri in literatura- Slovenski biografski leksikon, 13. zvezek, SAZU, Ljubljana, 1982, str. 415−416.
Spletne povezave
Dodano 16.10.2012.
Zadnja sprememba 27.02.2013.
