Osem let je delal v Rečici ob Savinji, potem se je zaposlil kot upravitelj v Šentilju pri Velenju, kjer je živel osemnajst let. Leta 1906 je po upokojitvi šolnika Hernausa prevzel vodstvo narodne šole v Šoštanju in jo vodil devetnajst let. Bil je dober sadjar in čebelar. Leta 1925 je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Bil je častni meščan Šentilja in Šoštanja. Njegovemu zgledu so sledili tudi njegovi otroci, hčerki Marica in Cilka sta postali učiteljici, sin Jože pa strokovni učitelj na meščanski šoli.