Po končanem mariborskem bogoslovnem učiteljišču je bil 1860 eno leto kaplan v pri sv. Magdaleni v Mariboru, nato je bil do 1863 profesor verouka na mariborski gimnaziji. Nato se je pridružil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik, spiritual in profesor, po župnijah pa opravljal misijonsko delo. Zadnja leta je preživel v Št. Andražu v Labodski dolini.
Teološke razprave je objavljal v nemških časnikih, zlasti v Theologisch-praktische Quartalschrift iz Linza, in mariborski teološki reviji Voditelj v bogoslovnih vedah. V tej reviji je med drugim objavil Kritične beležke o potovanjih sv. Metoda v Rim (1900), V obrambo škofovskega reda sv. Cirila (1902), Razne pripombe k zgodovini sv. Cirila in Metoda.