Slika
Natisni Destovnik, Karel - Kajuh (vzdevek Kajuh, psevd. Drago Jeran, Peter Kalin, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč, part. i. Kajuh)
literat, narodni heroj

Rojen: 13. 12. 1922, Šoštanj
Umrl: 22. 2. 1944, Šentvid nad Zavodnjem
Življenjepis

Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. Ob napadu na Jugoslavijo je odšel s prostovoljci v Zasavsko hribovje; bil zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je napisal Nenapisano pesem iz ječe, prvo sl. pesem, ki jo je navdihnilo trpljenje v zaporu. Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB. Avgusta 1943 je odšel v partizane in bil vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje; istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.

Delo

Pesmi je začel pisati v nižji gimnaziji in objavljati leta 1938 v Slovenski mladini, pozneje v Srednješolcu, Mladem Prekmurcu in Sodobnosti; hkrati je sodeloval v naprednem kulturnem in političnem življenju v Šoštanju. 1940 je napisal cikel Žalostnih in se pričel zanimati za pesništvo Majakovskega, ki ga je močno motiviralo. Pesem Stara žalostna pomeni Kajuhov največji predvojni literarni uspeh. V mariborskem obdobju je pričel pisati eseje (o nalogah sodobne poezije); kot prevajalec je sodeloval pri Knjigi za vsakogar (o sodobni ruski književnosti) ter prevedel dve črtici Maksima Gorkega. 1942 pripravil pesniško zbirko Markacije in z B. Štihom pisal dramo Mati. Pesmi s tematiko NOB je objavljal v Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši ženi, Setvi idr. Osrednji pesniški navdih so mu bila načela OF in ideja novega sveta. Pesniški vrh je dosegel v polemični Slovenski pesmi, ciklusu Ljubezenske in nekaterih značilnih ženskih pesmih (Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov, Dekle v zaporu). Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani. Po vojni je izšlo preko trideset različnih izdaj njegovih pesmi in veliko prevodov v druge jezike. Številne njegove pesmi so uglasbene.

Nagrade in priznanja
  • 1953: proglašen za narodnega heroja
  • 1966: objavljeno njegovo Zbrano delo (zbral in ur. E. Cesar; kasneje več dopolnjenih izdaj)
  • 1968: v Šoštanju odprt Kajuhov muzej (kasnejši muzejski postavitvi 1994 in 2010)
  • 1969: postavitev spomenika pri njegovi rojstni hiši
  • po njem se imenujeta OŠ v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju, sl. literarna nagrada in bralna značka
Viri in literatura
  • Kajuhove pesmi (ur. D. Moravec), 1949
  • F. Pristovšek: Zapiski o Kajuhu, NSd 1954
  • E. Cesar: Kajuh na začetku druge svet. vojne, Bo 1965
  • E. Cesar: K. Destovnik - Kajuh, 1968
  • E. Cesar:  K. D. - Kajuh, Zbrano delo, 1978
  • E. Cesar: K. D. - Kajuh, 1993
  • E. Cesar: v ES 2, 1988, str. 239–240
  • Leksikoni CZ: Slovenska književnost, 1982
  • I. Stropnik: Izbrane slovstvene biografije, Šaleški razgledi 11, 1994
  • Kajuh – pesnik vseh letnih časov (ob 50. obletnici smrti), 1994
Spletne povezave
  • Cobiss - baze podatkov
  • http://www.youtube.com/watch?v=HA2ron7zRF0 (Karel Destovnik Kajuh)
  • http://poezija.pksola.si/index.php/d-topmenu-60/103-karel-destovnik-kajuh
Galerija



Dodano 03.12.2012.
Zadnja sprememba 15.12.2015.





Nastavitve zasebnosti