Kot vrtnarski pomočnik se je prvič zaposlil leta 1919 na gradu Žovnek pri Braslovčah. Kasneje je bil zaposlen na gradu Šenek na Polzeli, v Vrtnariji Gaberje pri Celju, pri Paromlinu v Celju, v Državni kobilarni Sarajevo, Rudniku Trbovlje in elektrarni itd. V Šoštanju je pod okriljem Tovarne usnja Šoštanj urejal park dvorca Gutenbüchel. Zasnoval in urejal je okolico Vile Široko v Šoštanju.
Od junija 1928 je v Šoštanju delal kot samostojni vrtnar. Njegov uradni naziv je bil Kojc Alojz, umetni in trgovski vrtnar. Ukvarjal se je z gojenjem trajnih cvetlic, izdelavo nagrobnih vencev in vsakovrstnih šopkov. Imel je večletne pogodbe za urejanje grobov. Bil je član Združenja vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani. 

Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca je predstavljena v okviru stalne zbirke v Vili Mayer v Šoštanju. Edinstvena je tako v slovenskem kot tudi evropskem prostoru.
Obsežnost zbirke strokovne literature, vrtnarskih in za vrtnarstvo pomembnih orodij in pripomočkov, ki so bili last le enega človeka, je velika in pomembna ne le za posameznika, temveč tudi za celotno vrtnarsko stroko.   

• Dolejši, N., Pajk, B.: Zeleno za vse čase: Življenje in delo vrtnarja Alojza Kojca (1898–1945). V Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer. Zavod za kulturo Šoštanj, Šoštanj 2011, str. 123–147.
• Poles, Š.: Zlati dež z Dunaja. V List, revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Leto XIX, št. 3, 31. 3. 2014, str. 2.
•  Poles, R.: Alojz Kojc. V Stopetkrat v Šoštanju v enem odstavku. Občina Šoštanj, Šoštanj 2015, str. 80.
• V. M.: Digitalizirana zbirka vrtnarskega mojstra Kojca na regionalnem portalu Kamra. V List, revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Leto XX, št. 8, 14. 5. 2015, str. 17. 

www.vila-mayer.si