Bil je sin Ulrika II. Žovneškega in grofice Katarine Vovbrške. Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških po moški liniji leta 1322 je podedoval ogromne posesti, gradove in gospostva ter konsolidiral dediščino svojega strica tudi na tleh Šaleške doline. Od leta 1341 prvi Celjski grof je bil v letih 1332−1350 deželni glavar Kranjske dežele in Slovenske marke ter v letih 1337−1352 advokat in zaščitnik samostana Gornji Grad. V njegovo posest je prišel tudi Šoštanj, ki se ravno v času njegovega vladanja leta 1348 prvič (sicer posredno preko trškega sodnika) omenja kot trg.

Trške pravice so Šoštanju morda podelili že prejšnji lastniki grofje Vovbrški, še verjetneje pa je, da se ima Šoštanj za svoj status zahvaliti Frideriku.

Tone Ravnikar, Zgodovina Šoštanja, Šoštanj: Krajevna skupnost, 2011, str. 92.