Po končani meščanski šoli pri uršulinkah je leta 1903 maturirala na ljubljanskem učiteljišču. Najprej je poučevala pri Benediktu v Slovenskih goricah, nato v Plešivcu pri Velenju, kjer je leta 1910 umrla. Tam je tudi pokopana skupaj s sestro Minko.
Kot velika Cankarjeva ljubezen je v njegovem delu je zapustila največ sledi. Posvetil ji je najlepše pesmi iz drugega dela cikla Iz lepih časov v pesniški zbirki Erotika, snoval je poseben Sentimentalni album, ki ga ni dokončal, jo upodobil v Jakobu Rudi in Tujcih ter opisal svojo ljubezen do nje v številnih črticah (Na večer, Moja miznica, Pričakovanje, Polnočnica idr.).

• Kako lepa je bila Anica Lušinova: Marjan Marinšek, Naš čas, št. 19, 12. maj 1988, str. 11