Slika
Natisni Šilih, Gustav
pedagog, psiholog, literat, Maistrov borec

Rojen: 31. 7. 1893, Velenje
Umrl: 24. 11. 1961, Maribor
Življenjepis

Rodil se je graščinskemu oskrbniku Lovru in Poloni, r. Silovšek. OŠ je obiskoval v Velenju, nato zasebno nižjo gimnazijo; leta 1912 je maturiral na učiteljišču v Ljubljani. Med študijem se je strokovno izpopolnjeval na Dunaju, v Ženevi in Zagrebu, kjer je1928 diplomiral na VPŠ iz pedagogike, psihologije in nemškega jezika s književnostjo. Med 1. sv. vojno je bil ranjen na soški fronti, 1918 je kot Maistrov borec sodeloval v boju za severno mejo. Po vojni je poučeval v Celju in Mariboru. Med NOB je bil v nemškem ujetništvu. Po osvoboditvi je bil predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije; do upokojitve (1950) profesor in ravnatelj (1945–1946) mariborskega učiteljišča. V pedagogiki, zlasti pa didaktičnem pisanju, je oral ledino in populariziral napredne ideje. 1952 je v Mariboru ustanovil vzgojno posvetovalnico in jo vodil do 1961. Večino življenja je preživel v Mariboru.

Delo

Je avtor številnih del, ki sodijo med najvišje dosežke slovenske pedagogike: od 1925 je objavil deset knjig, med najbolj znanimi so:

  • Vzgoja naših otrok, 1955
  • Očrt splošne didaktike, 1961)
  • nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav ter člankov

Veliko se je ukvarjal z utemeljitvijo domoznanstva v OŠ.

Uredniško delo:

  • 1924–1932 urednik Pedagoškega zbornika
  • 1937–1939 urejal Roditeljski list idr.

Leposlovje:

  • Nekaj mladostne lirike (pod ps. G. Graščan) je objavil v Domačem ognjišču (1941).
  • Njegova liričnost je prisotna tudi v mladinski povesti Nekoč je bilo jezero (dolinska bajka, 1921; ponatis 1999 (jezikovno posodobil I. Stropnik). Kasnejša didaktična načela kažejo Šiliha kot esteta, ki je za  mladinsko literaturo zahteval umetniško kvaliteto in učinkovito vzgojno moč ter se upiral trivialnemu trgu (o tem je tudi pisal).
  • Izkušnja 1. sv. vojne mu je narekovala dramo Kaverna (1932) iz življenja na fronti (v sezoni 1931/32 štirikrat uprizorjena v mrb. gledališču).
  • Največ literarnega priznanja je požel z mladinskim romanom Beli dvor (1938, ponatis 1997, jezikovnom posodobil I. Stropnik, spremna beseda M. Hladnik); s to knjigo si je nakopal tudi resno pozornost gestapa, saj je bila na okupatorjevem spisku vandalskega uničevanja po Štajerskem. Roman je kasneje izšel za slovenske izseljence v Ameriki.
  • V njegovi literarni zapuščini je nedokončani mladinski roman o velenjskih rudarjih Grbavi plemič.
Viri in literatura
  • F. Dobrovoljc: G. Š., SBL III
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
  • Stropnik: Gustav Šilih – obujena pedagoška in slovstvena podoba (sp. zapis on 30-letnici smrti), Naš čas 21. in 28. nov., Velenje 1991
  • I. Stropnik: Izbrane slovstvene biografije, Šaleški razgledi 11, 1994
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
Spletne povezave
Galerija



Dodano 13.12.2012.
Zadnja sprememba 28.07.2014.





Nastavitve zasebnosti