Sodelavka in življenjska sopotnica zdravnika ftiziologa - kirurga dr. Vase Savića, upravitelja bolnišnice Topolšica. Med letoma 1932 in 1938 je bila zdravnica asistentka, vršila dolžnosti primarija ter bila namestnica direktorja bolnišnice. Leta 1932 je vodila oddelek Smrečine in rentgenski oddelek. Med njene največje uspehe sodi  delovanje na področju otroške tuberkuloze, pri čemer je  napisala članek za  Glasnik centralnega higienskega zavoda, skupaj z dr. Savićem pa knjigo Terapija dečje tuberkuloze. Leta 1939 sta bila z dr. Savičem odpoklicana iz Topolšice in premeščena v Beograd, kjer sta tudi umrla.