Po končani OŠ v rojstni Negovi je obiskoval celjsko gimnazijo, nato gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1872. Po končanem bogoslovju v Mariboru je v različnih župnijah delal kot kaplan (nekaj časa tudi v Starem trgu pri Slovenj Gradcu), 1892 pa je postal župnik. 1899 se je upokojil kot župnik v Bučah in se nato preselil v Šoštanj, kjer je tudi umrl. Pisal je literarnozgodovinske prispevke in biografije, priložnostne prispevke o zgodovini Slovencev ter literarne ocene.

Pod vplivom ilirizma je sprva pisal v srbohrvaščini. Med drugim je avtor obsežne biografije o Stanku Vrazu (Kres 1883−1885) ter članka o Ljudevitu Gaju in ilirski ideji (Kres, 1881), sestavil je pregled kajkavskih pisateljev in njihovih del (1885). Večina njegovih literarnozgodovinskih člankov o jugoslovanskih književnostih je priložnostne narave. 1887 je izšla njegova biografija o pisatelju Davorinu Trstenjaku, ki jo je 1890 dopolnil s poročilom o Trstenjakovi literarni zapuščini in 1893 s splošno oznako tega pisatelja. Napisal je tudi Kratko povesnico slovenskega pravopisa (1891), zbral podatke o knjjževnosti ogrskih Slovencev (1891) in o slovenščini v semeniščih (1902). Za tukajšnjo lokalno zgodovino so pomembni njegovi članki, ki so v letih 1895, 1897 in 1899 z naslovom Celje in okolica izhajali v Domu in svetu. Bil je tudi sodelavec Kresa, Ljubljanskega zvona, Slovana in Slovenskega sveta.

• Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, 1925−1932, str. 173−174.
• Karol Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 4. zvezek, Slovenska matica, Ljubljana, 1898, str. 212−214.

http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor=Fekonja%2C+Andrej%27&pageSize=25