Šaleški Biografski Leksikon

Natisni Kmecl, Matjaž
doktor znanosti, pedagog, literat, publicist, politik

Rojen: 23. 2. 1934, Dobovec po Kumom

Življenjepis

Rojen v učiteljski družini. Številne selitve. Nižja gimnazija v Šoštanju (do 1948), maturiral 1953 na I. gimnaziji v Celju, vpisal študij slov. jezika in literature ter srbohrvaškega jezika in literature na ljubljanski slavistiki, tam iz obojega diplomiral 1959, nato 1960 povabljen za asistenta na katedri za zgod. slovenske književnosti na ljubljanski FF, bil štipendist na Dunaju in v Moskvi, 1970 doktoriral iz sodobne slovenske novele; 1971 izvoljen v naziv docenta, 1977 v izrednega ter 1982 red. prof. za zgodovino slovenske književnosti. Z dveletnim mandatom 1977–1978 bil dekan Filozofske fakultete UL, med 1979–1980 pri republiškem SZDL vodil sekcijo za slovenščino v javnosti in ustanovil Jezikovno razsodišče (vodil do 1981, ko je bilo z obdolžitvijo, da je nacionalistično, v prvotni sestavi razpuščeno). L. 1982 je postal predsednik Republiškega komiteja za kulturo (do 1986), potem izvoljen v predsedstvo reformističnega CK ZSKS (do 1990) in na prvih neposrednih volitvah 1990 v petčlansko predsedstvo države (do spremembe ustave 1992); potem nekaj časa vodil Svet za kulturo RS; 1997 izvoljen v članstvo SAZU kot izredni in 2003 redni član ter med 2002 – 2007 tajnik II. razreda (filološke vede), tu tudi predsednik Fundacije J. V. Valvasor.

Delo

Sodeloval pri najrazličnejših strokovnih projektih, uredništvih in organih; bil med ustanovitelji Poletnega seminarja slov. jez., lit. in kulture (1964; nekajkrat tajnik in predsednik); področni in gl. urednik strok. časopisa Jezik in slovstvo (1970–1976); dvakrat vodil prenavljanje učnih načrtov za pouk slovenščine; z referati in predavanji sodeloval na slov. in jugosl. slavističnih kongresih, gostoval na različnih univerzah (Dunaj, Celovec, Gradec, Regensburg, Moskva, Trst, Benetke, Beograd, Zadar, Dubrovnik, Tübingen, Sidney, Melbourne idr.); bil član ali vodil različne žirije (za Prešernove, Župančičeve, Avnojske nagrade); 1986–1990 predsednik sveta Borštnikovega srečanja, po 1986 predsednik sveta Mladinske knjige in po 1987 sveta Triglavskega narodnega parka; predsednik sveta SNG Drame v Lj.; od 2010 podpredsednik GO ZZB za vrednote NOB RS. – Obstrokovne dejavnosti: uvajanje rokometnega športa v Velenju in Sloveniji (1951–1961), radijske in gledališkem igre (prevedene v več jezikov, zanje prejel različne nagrade); izžlahnitev prve slov. izvirne vrtnice (reg. kot 'Prešeren'); domoznanska publicistika (gl. bibliografijo).

Iz bibliografije samostojnih knjižnih del – strokovna literatura:

Slovenska književnost 1945–1965 I (1966);
Novela v literarni teoriji (1975);
Od pridige do kriminalke (1975);
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni (1976);
Mala literarna teorija (1976, več ponatisov);
Die slowenische Literatur im österreichischen Teil Kärntens (1979);
Rojstvo slovenskega romana (1981);
Fran Levstik (Znameniti Slovenci, 1981);
Fran Levstik (Obrazi, 1981);
Jezikovno razsodišče (soavtorstvo, 1984);
Grosse Slowenen in Wien (1987);
Babji mlin slovenske literarne zgodovine (1996);
Karel Destovnik - Kajuh (1999);
Tisoč lest slovenske literature (2004);
Kratka kulturna zgodovina Slovencev (hkrati prevoda v franc. in angl., 2005);
Josip Jurčič, pripovednik in dramatik (2009) – idr.
Karel Destovnik Kajuh, Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja (2012)